Saturday, May 19, 2007

Kolesarjenje brez meja - 3. Memorial Mirka Krakerja

Ja nč, treba kdaj pa kdaj tud na kašno tekmo iti. Jutr gremo (jest, Jana, Klemen, Dule, pa nabrž še kdo). Moj osebni trener (bivši perspektivni kolesar z vzdevkom "Skala") mi je svetoval sledečo taktiko: pejt na zmago, pol pa kr bo pa bo. Bom jutr povedal kako se je obnesla ta taktika.

Tkole je blo na štartu:




Tkole pa na cilju:


A se vi tud sprašujete zakaj osebe na sliki zgledajo tolk slabe volje...sej so ja že na cilju...konc trpljenja.
Če bi bli zravn, bi vam bla stvar kristalno jasna. Zato k noben izmed nas ni zadel niti ene nagrade na žrebanju, vsi ostali so pa veselo parodirali naokoli z nagradami, hehe.

4 comments:

Gregor said...

he he, no ja, glavn da ste se mel fajn?
Pa drugič posreduj mal podatkov, kok KM je blo, kolk časa si porabil, itd... a si zmagal?

Borko z motorko said...

fajn je blo ja. maraton je bl rekreativne narave. edino zadnjih 6 km se gre pa na ful. valda da sm zmagou...če odštejemo unih 60 k jih je blo pred mano.

Incy said...

Borut: BRAVO! Važna je udeležba oz. priti na cilj. Men še to ne bi ratal:). Js bi se samo udeležila :P.

Rok said...

Kako to mislis bivsi perspektivni kolesar ??? To je bla zdej samo ena mala pavzica, da ti dam mal fore, ker si tok slabe volje k prides za mano na vrh klanca, da mi srce ne da, da te tazga gledam :)
Še se bomo gonil, še.