Ja, prišel je ta dan, ko sem se vpisal med "gobarje". Nej pojasnim: gobar je kolesar, katerega psihofizične sposobnosti so manjše od naklona klanca, katerega se je lotil.
Pa pejmo od začetka...ko sva parkirala v Ovarotu (kraj pod Zoncolanom), je na moje veliko presenečenje in veselje še en človek ugotovil, da moja fiestica ni en navadn avto, ampak da je MAKINA. No sicer, ko smo se mal bl sporazumeli, sm doumel, da hoče da preparkiram mojo makino...ampak to se že detajli...glavn da je Jana slišala. MAKINO MAM!!!
Pol pa hopa cupa, jest na kolo prečekirat ta veleslavni klanec, Jana pa zu fuss za mano. Miljon folka, pravi kolesarski festival bo tole. Tkole se je začelo:
Tale napis pa nas je pričakal na prvek kilometru. Morm rečt da se 100% strinjam.
2.kilometer...matr grejo teli italijanarji počas u klanc. Al niso dons nč makaronov vase vrgl al kva?
3.kilometer...u jemebu kok sonce nažiga. sm mislu da bom od dežja čist mokr, sm pa od sonca.
4.kilometer...fak, pa to ni res. tale klanc je za vsakim ovinkom še bolj strm. magla svuda, magla oko naasss ( z drugimi besedami, megli se mi pred očmi). če bom tkole vozu, me bo mogu rešilc dol pelat. in sledi prvi postanek. sramota. po 20.letih sm spet najdu en klanc, k ga ne morm prevozt. diham k helikoptr, komej stojim. a jebi ga, bom pa eno prestavo nižje dal, pa bo.
5.kilometer...jeba jeba jeba
6.kilometer...klinc ga gleda. jest ne morm več. in spet počivamo. bom pa še eno prestavo nižje dal. mogoče bo šlo pa tko.
7.kilometer...faaaakkk, kok me križ boli. ne morm več. in spet stojimo, fiskultura, razgibavanje hrbta.
8.kilometer...no zdej sm pa končno začel uživat.
10.kilometer...CILJ. pizda, teli profiči, me prov zanima kako bodo oni tole speljali.
In so speljali, reaktivno. Vzdušje je bilo fantastično. Z Jano (ki je tud težko prisopihala do vrha. najbrž zato k je mela tok težk ruzak. no pa še zarad ene druge stvari. ampak o tem pa drugič) sva se mela res fajn. Nejprej sm si mislu da me tale klanc ne bo nikol več vidu. Zdej me pa že matra, da bi šou tja še enkrat, u miru, lepo na izi...PA DA GA RASTURIM.
Thursday, May 31, 2007
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
6 comments:
Čestitke! Pa ti res razturaš:). Pa še Jani sporoč, d je dobra, k mislim, d men tole ne bi nikol ratal- ok, mogoče po enem letu kolesarjenja (vsak dan).
U fak... ker klanc...
Pa kok folka! :S
Naslednjič me pa zravn vzameš... pa brez izgovorov :)
@Ines: Mislm da je šla Jana peš gor!
Ne, js pa mislim, d je šla Jana kr z bajkom:)..drgač goljufa:P.
Grega: a pa misliš, d bi zvozu ti tak klanec?? :)
Z mojo Astro z lahkoto!
Jana je šla pa peš!
Z Astro ja:)). Dobr d jo maš, drgač bi bil skos v dolini :P.
Hahahah!! Gobar, ta je dobra.
Post a Comment